nedelja, 12. februar 2012

Prvo "miganje" na parceli

Kot sem napisal že v prvi objavi, sta nama bila poleg dobre lokacije parcele zelo všeč tudi najina bodoča soseda, s katerimi smo se res dobro ujeli in smo sklenili, da kar se tiče drugih stvari (razširitev ceste, dovozna cesta, kopanje in polaganje elektro in komunalnih vodov) bomo probali čimbolje sodelovati in si deliti stroške.
In res sma z mojim neusojenim (bom kasneje napisal kaj več o tem) sosedom sma sklenila, da predenj bomo karkoli začeli delati na naši dovozni cesti, bo treba najprej razširiti del poti, ki je do zdaj služila kot sprehajalna.

Na delu, ki je potrebna razširitev je bila prvotna širina 2.4m, kar je očitno premalo, še posebaj, ker bodo morali v času gradnje po njej voziti tudi tovornjaki, verjetno tudi 4-osni tovornjaki in prikoličarji. Se pravi, da je cesto potrebno razširiti vsaj za 1m, oziroma še bolje za 1.5m. Problem bi lahko bil, ker je na eni strani vrt z živo mejo in ograjo, na drugi pa ograja, ki meji na travnik, obe zemljišči sta pa za enkrat še v zasebni lasti. Če bi čakali, da to uredi občina - odkupi zemljišča, uredi cesto..., bi lahko začeli graditi šele čez kakšnih 5 let. Tako da smo šli osebno do lastnika zemljišča, ki je mel zraven travnik, če je kakšna možnost, da bi lahko cesto razširili. Rekli smo, da mu lahko tudi plačamo. Pa je rekel, da ni problema, naj samo spravimo ograjo v prvotno stanje, zemljišča si pa lahko vzamemo, kolikor potrebujemo, za kar smo mu bili res zelo hvaležni!


Ker je bila tudi stara ograja narejena iz starih betonskih hmeljevk, smo tudi mi našli enga znanca, ki nam jih je par odstopil, samo narezati smo si jih morali na 1.5m in zvrtali luknje za žico, ki bo držala ograjo. Tudi romboidne ograje smo imeli pri nas še dovolj doma, z Aleksandrom sma jo samo morala dati na pol, ker je bila 2m. Na kar sma samo še zvrtala luknje ter stebre zabetonirala v tla, napela žico in namestila ograjo. In smo za 0€ pridobili dovolj široko dovozno cesto.

Morali pa smo narediti še preostanek dovozne ceste (modra črta na zgornji sliki, ki poteka skozi travnik), do naših parcel. Tu nam je na pomoč priskočil oče s svojim kopačem JCB. Najprej je bilo treba odstraniti humus (od 20 do 40cm) debeline:


Veliko materiala smo tudi dobili kot deponitni material iz gradbišča v Preboldu. In čeprav je bil to bolj odpadni material in ruševine, je to v bistvu za osnovno plast ceste prav super material, saj veliki kosi betona še zmanjšajo naknadne možne posedke. Na vrhu bo pa naknadno prišla še bolj fina plast tampona ali pa kakšen frezan asfalt, če bo kje prilika.


Hkrati s cesto, pa sma z očetom odstranila humus tudi tam, kjer imama predvideno tlakovano dvorišče/parkirišče, da se prav tako nasuje z ustreznima materialom. Pri takšnih stvareh sem res vesel, da imam še dodatno mnenje očeta, ki se na te stvari res dobro spozna. Ker to parkirišče je dobro služilo tudi sosedom, da so lahko tovornjaki obračali in vozili tam, hkrati pa nama zelo dobro vse skupaj stlačili in kasneje tudi če je gor peljal poln 4-osni tovornjak, se ni teren niti mm posedel!


Vsake toliko časa, pa sta naju prišle pogledat še moje punce, da so videle, kako napredujemo :)

Misija gradbeno dovoljenje

Kmalu po podpisu pogodbe sma začela zbirati ideje, kakšna točno bi morala najina hiška biti. Poleg tega, da sem pogledal na faxu vse možne revije, ki so vsebovali kakršne koli tlorise, sma še redno kupovala revijo Hausbau, kjer je bilo res lepo, poleg samega izgleda hiše, predstavljen tudi tloris.

Takole nekako pa je izgledalo brskanje po revijah :)


In tako sma skupaj narisala prve ideje in združila vse potencialno dobre tlorise skupaj. Ker v veliko primerih se hiša izbira tudi po zunanjem izgledu, ampak midva sma striktno izhajala iz čimbolj funkcionalnih tlorisov, katerim se bo kasneje prilagodila sama "fasada".
Najina prva skica, ki pa je razen stopnic in kopalnice bolj kot ne ostala nespremenjena do konca.

Ko sma izpopolnila svoje ideje, sma za pomoč vprašala še bivšo Sarino sodelavko in arhitektko, da nama malo vse skupaj olepša, kasneje pa smo se še dogovorili, da nama izdela vso arhitekturo in vodilno mapo, seveda za dobro plačilo :)

Tako, da na koncu sta tloris pritličja in mansarde zgledala takole:



Na prvi pogled zgleda kr velika, še posebej, ker je garaža znotraj hiše. Ampak to sma se odločila iz večih razlogov. Prvo in zame najpomembnejše je to, da imam ob južni steni en dolg delovni pong za svoje orodje, oziroma nekakšno delavnico, zato je tudi garaža malo večja, kot običajno. Drugo je, da imaš pozimi in ob mrzlih dnevih en dost velik plac za kakšne žurke :) Velik faktor je tudi bil to, da boma lahko imela na vrhu teraso, ter seveda, da bodo tudi avti na varnem, kar je trenutno, ko vlada pri nas ravno polarni mraz, prav dobra ideja!
Po vzhodni in južni strani fasade bo še 1,5m širok nadstrešek, ki bo v glavnem namenjen shranjevanju drv oziroma sekancev, ter tudi kot nekakšna kolesarnica.
Ter poleg standardnih prostorov je v pritličju še delovna soba/knjižnica/soba za goste.

V mansardi pa najprej pade v oči širok hodnik. To pa zato, ker bodo po celotni dolžini vgradne omare, ker saj veste, omar ni nikol zadost :)
Potem so tu še tri velike otroške sobe, kopalnica, wc, najina spalnica ter terasa.

Ko so bili vsi papirji urejeni, za kar je bila v večji meri zaslužna Sara in njene veze :) Tako da sma kar se tiče papirjev prišla res, res ugodno skozi.
Ker sma dobila namig, da bi bilo dobro oddat papirje za gradbeno dovoljenje pred novim letom (2011), smo še malo pohitela in oddala na upravno enoto konec decembra. Srečo sma imela, da sma imela res dobro referentko, ki nama je zelo pomagala in bila res prijazna! Ampak kljub temu se je hitro vse zapletlo.
Najprej je bil na vrsti Arso. Sicer je bila tu večinoma najna krivda, ker najin namen je bil že od začetka, da bomo vso meteorno in očiščeno odpadno vodo odvajali v jarek, ki je bil prvotno melioracijskega pomena, zdej pa je malo spremenil funkcijo. vendar je v papirjih, ki sma jih oddala pisalo, da bomo imeli ponikovaznico, za kar so na Arsu zahtevali geološko poročilo. Ampak smo se naknadno zmenili za alternativo, kar nam bo res vse olajšala, ampak sma spremembo pozabila javiti na upravno enoto, kar sma imela še na koncu nekaj problemov, ampak o tem malo kasneje.
Naslendji so bili na vrsti elektro, ki so najprej trdili, da dober elektro projekt za celjsko območje znajo narediti samo celjski projektanti. Največja jabolka spora pa je blo, da predenj nam bodo dali soglasje, bi morali na lastne stroške ojačati visokonapetostni daljnovod in zamenjati telegrafnico, kar bi nas prišlo okoli 5000€ Ampak tu nam je pa zelo pomagal bodoči sovaščan, ki je lastno besedo zastavil, da bodo to uredili, da je elektro potem zelo hitro dal soglasje. In so res vse to prav hitro zrihtali in celo vse na svoje stroške, za kar smo jim res zelo hvaležni.
Ampak zapletov še ni bilo konec, kajti nato je bila na vrsti občina Tabor, ki je rekla, da mamo glede na njihov prostorsko ureditveni plan, obrnjeno sleme narobe?! Glede tega je bilo kasneje veliko prigovarjanja. Ampak konec koncev so nam dali prav, saj so imeli zelo pomankljivo napisano lokacijsko informacijo. Kjer je pisalo, da se more sleme orientirati glede na okoliške hiše oziroma, da mora biti vzporeden z dovozno cesto. Ampak ker je bila v prostorskem planu cesta vrisana drugače, so posledično tudi sleme obrnili. Ampak smo se k sreči uspeli zmeniti, da so nam dali prav, ker drugače bi morala delati popolnoma nove načrte, ker hišo nebi mogel samo obrnit, ker sma delala na tem, da bo južna fasada res dobro izkoriščena!
Nato so bila na vrsti še soglasja in služnosti, kjer so pa največji problem delali na notariatu?! Sma se odločla, da boma te služnosti in soglasja sama sestavila, da nama ne bo treba plačevati notariatu, da to sestaviju, za kar bi za eno računali min 50€, vse skupaj pa bi prišlo več kot 200€. Vse kar sma pa morala, pa je bilo najti na netu osnutek in ga prirediti za svoje potrebe. Ampak ne, ko smo prišli tja (skupaj s sopodpisovalko), je rekla referentka, ki nas je dobila, da moramo par členov združiti in nekaj spremeniti, in da je najbolje, da nam oni sestavijo (taje bla še dokaj prijazna). In nato smo res popravili, pomagala nama je še najina referentka na upravni enoti, ker ona bo že vedela, kaj rabi za ta soglasja. Pa sem rekel, grem vseeno vprašat na notariat, če je vredu, da ne bom spet vse tja klical, pol bo pa kej narobe! Pridem tja, pa mi ni hotla niti pogledat, je rekla, da oni samo to sestavljalo, na pa pregledujejo. Lahko pa grem vprašat še njihovega advokata, ki to sestavlja, je bil pa še bolj nesramen. Za sekundo je sicer pogledal papirje, potem je pa rekel, da je vse narobe, da to sploh ne more tako bit.... In sem samo šel ven preklinjajoč advokatsko stroko! Na koncu smo vseeno prav takšne oddali in je bilo vse vredu?!
No, ko smo zrihtali še to, sma dobila gradbeno dovoljenje 4.5.2011. A kaj kmalu po gradbenem dovoljenju sma dobila še obvestilo od Arso, da le to ni v skladu z njihovim soglasjem. Razlog pa je bil to, kot sem omenil prej, da spremembe nisma dostavila tudi na upravno enoto, ki je ostalo po prvotnem predlogu. Ampak je najina referentka tudi to prav spretno rešila. In potem sma imela res vse črno na belem...