četrtek, 23. oktober 2014

postavitev škarpe (v nadaljevanju ograje)

Da bom omejil naval vprašanj ;) Bom že kar sam odgovoril na dve najbolj pogosti. Zakaj sploh škarpa? In zakaj že v tej fazi gradnje?

Zakaj škarpa? Čeprav padec parcele od juga proti severu pada za "samo" 70cm, iz zahoda proti vzhodu je pa padec skoraj zanemarljiv, smo se odločili, da parcelo popolnoma zravnamo. Zakaj? Samo zato ker lahko :) Mogoče tudi malo, ampak razlogov je še več in zagotovo bolj utemeljeni. Eden izmed njih je veliko kvalitetnega humusa, ki je ostal od izkopa za temeljno ploščo, ker smo zeloooo ugodno dobili tudi šuder za nasutje tam, kjer ne pridejo travne površine. Vendar glavni razlog pa je, da se obvarujemo vode. Ni nas strah, da bi breg prestopila Konjščica, če bi pa slučajno že, smo pa tudi pred tem obvarovani. Bolj pomembno se je zavarovati pred vodo, ki priteče iz grička na zahodni strani in travnika iz južne strani, ob velikih nalivih. In ker bi bil padec drugače ravno proti hiši, bi se znalo narediti, da bi imeli pred njo velikokrat kakšno lužo.

En takšnih nalivov, se je ravno zgodil včeraj, ko je ponekod po Sloveniji padlo rekordne količine dežja v kratkem času, zato sem tudi posnel sliko, ki dokazuje, da škarpa že pomaga, pa čeprav še ni končana:


In tudi iz zahodne strani je slika podobna z razliko, da je tam namesto luže zelooo razmočen teren zaradi površinskega odtoka iz griča.

Zakaj že v tej fazi gradnje?

V začetku niti nismo mislili zgraditi škarpe še tako kmalu. Vendar bi bilo lepo, da se vsa ta zemlja, ki je zdaj na kupu sredi parcele splanira, posadi že kakšno drevo in je okolica takoj prijetnejša. Prav tako, bi lahko potem pripeljal na parcelo gradbeni kontejner, da bi ga imel sploh kam dati.

Glavni razlog pa je bila - lepa priložnost. Nismo še niti veliko razmišljali o škarpi, ko nam je prišla na uho novica, da shiedel odprodaja betonske elemente za dimnike zaradi poplav, ko jim jih je zalila blatna voda. In ker je bila cena za vse elemente enaka od elementa z enojno luknjo dimenzij 33x33x33 cm, do takšnih z dvema luknjama in zračnikom dimenzij 33x36x86 cm po 0,20€ na kom. In seveda smo vzeli največje! Že takrat sem se zavedal, da bo posledično zidanje z njimi bolj zabavno če/ko bom delal sam, vendar dileme vseeno ni bilo :)


Pa smo šli z vso mehanizacijo na parcelo zidake razložiti. tako sem zidake za vso škarpo dobil za manj, kot 50€ in dobil še zidake (ko bom stran odrezal eno "luknjo") dobil še dovolj elementov za dimnik za peč in kamin.

Čeprav je bil malo daljši uvod v to zgodbo, bom sedaj nadaljeval tam, kjer sem včeraj ostal. Ko sem imel kopača na parceli za vodovodni priključek, sem ga porabil še za izkop temelja škarpe. Že tu pa se pojavi vprašanje, kako narediti temelj, da bom imel za naprej čim bolje pripravljeno podlago. Čeprav so me prepričevali drugače, sem dodobra premislil o problemu in na koncu naredil trojni križ, da bova lahko s strojnikom stopničasto skopala za temelj tam, kjer bo to potrebno.


V kote parcel sem dal križe na isto višino in si naredil trojni križ, da se bo videlo, ali bo potrebno skopati za dva zidaka, enega, ali bo dovolj samo temelj. Tako je razlika med letvami 34 cm (33 cm zidak + 1 cm za malto).

Na sliki se vidijo tudi višine, ki sem si jih naredil na razdalji 3 m, da ko pripeljem betom samo stresam noter in gladim s 3-metrsko vaser vago.










Temelj na treh različnih višinah.




















Ker pa je danes že jutri, bom potem z zidanjem škarpe raje nadaljeval jutri/danes ;)

sreda, 22. oktober 2014

vodovodni in elektro priključek

Če prevrtimo čas naprej, v začetek oktobra letošnjega leta 2014, lahko vidimo, da se je na parceli končno začelo nekaj spreminjati. Vseeno naslednja slika prikazuje parcelo še pred novimi posegi, da bomo lahko imeli lažjo predstavo za nadaljevanje. Na tem mestu se moram lepo zahvaliti očetu, ki pridno fotografira tudi z zraka vsak napredek :)


Na tej sliki se tudi vidi, kako pridni so bili naši sosedi in si naredili res eno krasno hiško. Mi pa kar lepo po vrsti :)

Po ureditvi vse papirjev in plačilo JKP vseh stroškov, sem poklical svojega bratranca (ker je naš JCB za enkrat še vedno brez zadnje roke in zato nezmožen kopati ozkih jarkov) da mi je prišel skopati jarek.


Ga moram pohvaliti, da je bil zelo priden in tudi komunalci so ga pohvalili, da je lepo skopal jarek. Poleg tega sva uspešno našla tudi obstoječ vod, čeprav je bil kar daleč stan od tam, kjer bi moral biti. Prav tako pa sva se brez težav izognila tudi telekomskemu in elektro kablu.








Čeprav je bil na sporedu zelo lep in presenetljivo suh oktober, so se posledice obilnega deževja v preteklih mesecih pokazale v obliki zelo visoke podtalnice. Že pri izkopu, je voda curljala v jarek z vseh možnih lukenc in takoj sem vedel, da se bo potrebno za naslednji dan, ko pridejo komunalci opremiti s potopnimi črpalkami. Še dobro, da imamo doma dve, ki sta svojo delo odlično opravile. Na parceli sem bil kakšne dve ure pred komunalci in jim teren lepo pripravil za delo. Kljub razmočenemu terenu, je vse skupaj potekalo prav super!

Jašek je bil kmalu na svojem mestu in svoji višini. Kmalu zatem sem opravil tudi prvi preizkus tekoče vode na svoji parceli in je bil kar lep občutek. (Ja, sem že z malim zadovoljen). In verjamem, da bo v prihodnje še veliko takšnih malih trenutkov, ki naredijo vse skupaj še lepše.







En takšen trenutek, je prišel prav kmalu, ko sem na svojo gradbeno omarico priključil kotni brusilnik in prvič preizkusil elektriko na naši zemlji :) 

Pri elektro vodu je bilo precej manj dela (ko bi lahko enako rekel za stroške) Saj sem imel zunanjo omarico že postavljeno in glavni vod že notri. Prav tako sem si takrat, ko smo polagali glavni elektro kabel pustil čez cesto cev, da ne bo potrebno ponovnega prekopavanja, je bilo vseeno potrebnega kar nekaj kopanja, da sem to cev sploh našel - posledica površnega fotografiranja!

Zatem je bilo potrebno samo še postaviti nekakšno stojalo za omarico, ji narediti strehico, potegniti kabel od zunanje omare, do gradbene omarice, ter položiti približno 30 metrov valjanca in elektriko smo lahko priključili.


Kabla in zaščite sem pustil še dobrih 10 metrov, da se potem samo prestavi do hiše brez vsakega štukanja.














Ker pa sem imel bager ravno na parceli, pa smo istočasno, kot izkop za vodovodni priključek opravili tudi izkop za temelje škarpe, ampak o tem več naslednjič :)

torek, 21. oktober 2014

Izdelava temeljne plošče

Naslednja naloga pa je bila izdelava temeljne plošče. In prvo vprašanje, ki se tu porodi je na katero višino postaviti temeljno ploščo. Čeprav vizualno zgleda parcela precej ravna je od južne do severne strani padca za 70cm. Pa čeprav ni ravno nevarnost poplav, je že na tej točki padla odločitev, da se bo parcela zravnala glede na najvišjo točko, na kateri bo tudi končna višina notranjih podov.

Sledil je izkop humusa:

ter navoz in utrditev tampona:



Ploščo sma zaopažila tako, da je vrh opaža tudi vrh plošče, kar bo omogočilo hitrejše betoniranje in ravnanje. Položila sva še dve vrsti armaturnih mrež Q503, ki sem jih ločil z distančniki, ki sem jih naredil z ostanki od armaturnih mrež, saj se je tako zagotovil ravno pravšnji medsebojni odmik.



Že dolgo sem spremljal dela na različnih gradbiščih in tako lahko dobil armaturo, ki jim je ostala od gradnje veliiiko ceneje, kot je redna cena. Na enem gradbišču je bilo veliko različnih stremen, ki jih niso več potrebovali, zato sem jih vzel, in prav vse ponovno uporabil, tako da so pasali mojim potrebam.

Oče mi je naredil preprosto napravo za krivljenje armature in sem si lahko tako sam krivil različna stremena po svoji volji. V tej objavi je tudi kratek filmček, kako poteka preoblikovanje danih stremen v željeno obliko.

Tako pa zgleda temeljna plošča po betoniranju. In na žalost bo morala čakati kar nekaj časa, predenj bo občutila težo prvih ciglov. Tako, da bom že v naslednji objavi kar hitro preskočil ti dobri dve leti in bom nadaljeval z deli, ki so se začela ta oktober.






Prestavljanje melioracijskega jarka

Še en čudovit jesenski dan in še en 12 urni delovnik, ampak danes na žalost ne na parceli, ampak smo beton mešali za pokopališče, kjer je bilo potrebno zamenjati kamnite robnike okoli groba.

Ampak pustimo za enkrat tele lepe oktobrske dni malo na strani in začnem tam, kjer sem skoraj tri lete nazaj končal. Ah ja, že tri leta :)

Edina pomanjkljivost sicer odlične lokacije parcele, je bil melioracijski jarek, ki je potekal vzporedno kakšnih 10 metrov stran od zahodne meje parcele. In da je ta nadloga še bolj nadležna, nam je v napoto kamorkoli postavimo hiško. Zato je edina možnost, da se ta jarek prestavi.

19. avgusta na vroč poletni dan, ko je jarek presušen, sva ga z očetom najprej odkopala (kar je bilo razmočenega blata) in nato zasula z ruševinami - velikimi kosi betona, ki kolikor se da najbolje zmanjšajo možnost posedanja:



Ob zahodni meje parcele pa sva skopala nov jarek v katerega sva položila cevi fi 160 in dva revizijska betonska jaška fi 40 za nadziranje in po možnosti čiščenje kakšne nesnage.




Poleg glavne odvodne cevi sva položila zraven še cev fi 60, za rezervo, če bo treba kdaj kakšen kabel potegnit noter, da ne bo treba prekopavati cele zelenice :)


Ampak, kot se vidi na sliki desno, naša glavna rdeča cev ni ravno dosegla svojega cilja (cevi pod cesto) vendar bo potreben še tako dodaten jašek pred to cevjo, tako da  bomo pa takrat malo poštukali :)


Pa čeprav se nam je na začetku zdel ta jarek kot nadloga, nam bo na koncu odlično koristil, saj bomo sem noter speljali vse meteorne vode in jih tako elegantno odvodili brez da bi kaj veliko skrunili samo parcelo.

Ker konec koncev gradimo hišo na travniku ;)


ponedeljek, 20. oktober 2014

Pozabljeni

Po 12-urnem (kar je za konec oktobra že samo po sebi uspeh, glede na to, da je že zelo kmalu tema) sončnem, lepem in uspešnem delovnem dnevu mi je uspelo napisati en stavek, zato nadaljujem jutri malo bolj zagnano :)

Lahko noč!

nedelja, 12. februar 2012

Prvo "miganje" na parceli

Kot sem napisal že v prvi objavi, sta nama bila poleg dobre lokacije parcele zelo všeč tudi najina bodoča soseda, s katerimi smo se res dobro ujeli in smo sklenili, da kar se tiče drugih stvari (razširitev ceste, dovozna cesta, kopanje in polaganje elektro in komunalnih vodov) bomo probali čimbolje sodelovati in si deliti stroške.
In res sma z mojim neusojenim (bom kasneje napisal kaj več o tem) sosedom sma sklenila, da predenj bomo karkoli začeli delati na naši dovozni cesti, bo treba najprej razširiti del poti, ki je do zdaj služila kot sprehajalna.

Na delu, ki je potrebna razširitev je bila prvotna širina 2.4m, kar je očitno premalo, še posebaj, ker bodo morali v času gradnje po njej voziti tudi tovornjaki, verjetno tudi 4-osni tovornjaki in prikoličarji. Se pravi, da je cesto potrebno razširiti vsaj za 1m, oziroma še bolje za 1.5m. Problem bi lahko bil, ker je na eni strani vrt z živo mejo in ograjo, na drugi pa ograja, ki meji na travnik, obe zemljišči sta pa za enkrat še v zasebni lasti. Če bi čakali, da to uredi občina - odkupi zemljišča, uredi cesto..., bi lahko začeli graditi šele čez kakšnih 5 let. Tako da smo šli osebno do lastnika zemljišča, ki je mel zraven travnik, če je kakšna možnost, da bi lahko cesto razširili. Rekli smo, da mu lahko tudi plačamo. Pa je rekel, da ni problema, naj samo spravimo ograjo v prvotno stanje, zemljišča si pa lahko vzamemo, kolikor potrebujemo, za kar smo mu bili res zelo hvaležni!


Ker je bila tudi stara ograja narejena iz starih betonskih hmeljevk, smo tudi mi našli enga znanca, ki nam jih je par odstopil, samo narezati smo si jih morali na 1.5m in zvrtali luknje za žico, ki bo držala ograjo. Tudi romboidne ograje smo imeli pri nas še dovolj doma, z Aleksandrom sma jo samo morala dati na pol, ker je bila 2m. Na kar sma samo še zvrtala luknje ter stebre zabetonirala v tla, napela žico in namestila ograjo. In smo za 0€ pridobili dovolj široko dovozno cesto.

Morali pa smo narediti še preostanek dovozne ceste (modra črta na zgornji sliki, ki poteka skozi travnik), do naših parcel. Tu nam je na pomoč priskočil oče s svojim kopačem JCB. Najprej je bilo treba odstraniti humus (od 20 do 40cm) debeline:


Veliko materiala smo tudi dobili kot deponitni material iz gradbišča v Preboldu. In čeprav je bil to bolj odpadni material in ruševine, je to v bistvu za osnovno plast ceste prav super material, saj veliki kosi betona še zmanjšajo naknadne možne posedke. Na vrhu bo pa naknadno prišla še bolj fina plast tampona ali pa kakšen frezan asfalt, če bo kje prilika.


Hkrati s cesto, pa sma z očetom odstranila humus tudi tam, kjer imama predvideno tlakovano dvorišče/parkirišče, da se prav tako nasuje z ustreznima materialom. Pri takšnih stvareh sem res vesel, da imam še dodatno mnenje očeta, ki se na te stvari res dobro spozna. Ker to parkirišče je dobro služilo tudi sosedom, da so lahko tovornjaki obračali in vozili tam, hkrati pa nama zelo dobro vse skupaj stlačili in kasneje tudi če je gor peljal poln 4-osni tovornjak, se ni teren niti mm posedel!


Vsake toliko časa, pa sta naju prišle pogledat še moje punce, da so videle, kako napredujemo :)

Misija gradbeno dovoljenje

Kmalu po podpisu pogodbe sma začela zbirati ideje, kakšna točno bi morala najina hiška biti. Poleg tega, da sem pogledal na faxu vse možne revije, ki so vsebovali kakršne koli tlorise, sma še redno kupovala revijo Hausbau, kjer je bilo res lepo, poleg samega izgleda hiše, predstavljen tudi tloris.

Takole nekako pa je izgledalo brskanje po revijah :)


In tako sma skupaj narisala prve ideje in združila vse potencialno dobre tlorise skupaj. Ker v veliko primerih se hiša izbira tudi po zunanjem izgledu, ampak midva sma striktno izhajala iz čimbolj funkcionalnih tlorisov, katerim se bo kasneje prilagodila sama "fasada".
Najina prva skica, ki pa je razen stopnic in kopalnice bolj kot ne ostala nespremenjena do konca.

Ko sma izpopolnila svoje ideje, sma za pomoč vprašala še bivšo Sarino sodelavko in arhitektko, da nama malo vse skupaj olepša, kasneje pa smo se še dogovorili, da nama izdela vso arhitekturo in vodilno mapo, seveda za dobro plačilo :)

Tako, da na koncu sta tloris pritličja in mansarde zgledala takole:



Na prvi pogled zgleda kr velika, še posebej, ker je garaža znotraj hiše. Ampak to sma se odločila iz večih razlogov. Prvo in zame najpomembnejše je to, da imam ob južni steni en dolg delovni pong za svoje orodje, oziroma nekakšno delavnico, zato je tudi garaža malo večja, kot običajno. Drugo je, da imaš pozimi in ob mrzlih dnevih en dost velik plac za kakšne žurke :) Velik faktor je tudi bil to, da boma lahko imela na vrhu teraso, ter seveda, da bodo tudi avti na varnem, kar je trenutno, ko vlada pri nas ravno polarni mraz, prav dobra ideja!
Po vzhodni in južni strani fasade bo še 1,5m širok nadstrešek, ki bo v glavnem namenjen shranjevanju drv oziroma sekancev, ter tudi kot nekakšna kolesarnica.
Ter poleg standardnih prostorov je v pritličju še delovna soba/knjižnica/soba za goste.

V mansardi pa najprej pade v oči širok hodnik. To pa zato, ker bodo po celotni dolžini vgradne omare, ker saj veste, omar ni nikol zadost :)
Potem so tu še tri velike otroške sobe, kopalnica, wc, najina spalnica ter terasa.

Ko so bili vsi papirji urejeni, za kar je bila v večji meri zaslužna Sara in njene veze :) Tako da sma kar se tiče papirjev prišla res, res ugodno skozi.
Ker sma dobila namig, da bi bilo dobro oddat papirje za gradbeno dovoljenje pred novim letom (2011), smo še malo pohitela in oddala na upravno enoto konec decembra. Srečo sma imela, da sma imela res dobro referentko, ki nama je zelo pomagala in bila res prijazna! Ampak kljub temu se je hitro vse zapletlo.
Najprej je bil na vrsti Arso. Sicer je bila tu večinoma najna krivda, ker najin namen je bil že od začetka, da bomo vso meteorno in očiščeno odpadno vodo odvajali v jarek, ki je bil prvotno melioracijskega pomena, zdej pa je malo spremenil funkcijo. vendar je v papirjih, ki sma jih oddala pisalo, da bomo imeli ponikovaznico, za kar so na Arsu zahtevali geološko poročilo. Ampak smo se naknadno zmenili za alternativo, kar nam bo res vse olajšala, ampak sma spremembo pozabila javiti na upravno enoto, kar sma imela še na koncu nekaj problemov, ampak o tem malo kasneje.
Naslendji so bili na vrsti elektro, ki so najprej trdili, da dober elektro projekt za celjsko območje znajo narediti samo celjski projektanti. Največja jabolka spora pa je blo, da predenj nam bodo dali soglasje, bi morali na lastne stroške ojačati visokonapetostni daljnovod in zamenjati telegrafnico, kar bi nas prišlo okoli 5000€ Ampak tu nam je pa zelo pomagal bodoči sovaščan, ki je lastno besedo zastavil, da bodo to uredili, da je elektro potem zelo hitro dal soglasje. In so res vse to prav hitro zrihtali in celo vse na svoje stroške, za kar smo jim res zelo hvaležni.
Ampak zapletov še ni bilo konec, kajti nato je bila na vrsti občina Tabor, ki je rekla, da mamo glede na njihov prostorsko ureditveni plan, obrnjeno sleme narobe?! Glede tega je bilo kasneje veliko prigovarjanja. Ampak konec koncev so nam dali prav, saj so imeli zelo pomankljivo napisano lokacijsko informacijo. Kjer je pisalo, da se more sleme orientirati glede na okoliške hiše oziroma, da mora biti vzporeden z dovozno cesto. Ampak ker je bila v prostorskem planu cesta vrisana drugače, so posledično tudi sleme obrnili. Ampak smo se k sreči uspeli zmeniti, da so nam dali prav, ker drugače bi morala delati popolnoma nove načrte, ker hišo nebi mogel samo obrnit, ker sma delala na tem, da bo južna fasada res dobro izkoriščena!
Nato so bila na vrsti še soglasja in služnosti, kjer so pa največji problem delali na notariatu?! Sma se odločla, da boma te služnosti in soglasja sama sestavila, da nama ne bo treba plačevati notariatu, da to sestaviju, za kar bi za eno računali min 50€, vse skupaj pa bi prišlo več kot 200€. Vse kar sma pa morala, pa je bilo najti na netu osnutek in ga prirediti za svoje potrebe. Ampak ne, ko smo prišli tja (skupaj s sopodpisovalko), je rekla referentka, ki nas je dobila, da moramo par členov združiti in nekaj spremeniti, in da je najbolje, da nam oni sestavijo (taje bla še dokaj prijazna). In nato smo res popravili, pomagala nama je še najina referentka na upravni enoti, ker ona bo že vedela, kaj rabi za ta soglasja. Pa sem rekel, grem vseeno vprašat na notariat, če je vredu, da ne bom spet vse tja klical, pol bo pa kej narobe! Pridem tja, pa mi ni hotla niti pogledat, je rekla, da oni samo to sestavljalo, na pa pregledujejo. Lahko pa grem vprašat še njihovega advokata, ki to sestavlja, je bil pa še bolj nesramen. Za sekundo je sicer pogledal papirje, potem je pa rekel, da je vse narobe, da to sploh ne more tako bit.... In sem samo šel ven preklinjajoč advokatsko stroko! Na koncu smo vseeno prav takšne oddali in je bilo vse vredu?!
No, ko smo zrihtali še to, sma dobila gradbeno dovoljenje 4.5.2011. A kaj kmalu po gradbenem dovoljenju sma dobila še obvestilo od Arso, da le to ni v skladu z njihovim soglasjem. Razlog pa je bil to, kot sem omenil prej, da spremembe nisma dostavila tudi na upravno enoto, ki je ostalo po prvotnem predlogu. Ampak je najina referentka tudi to prav spretno rešila. In potem sma imela res vse črno na belem...